Pred shodom harmonikarjev v Ljubljani: kakšna glasba bo odmevala po prestolnici

V petek bo v prestolnici potekal shod harmonikarjev. Kot sta pojasnila pobudnika dogodka, želita s tem podpreti slovensko kulturo in glasbo. Kaj je bil povod, kdo je povabljen, koliko ljudi pričakujeta in katere pesmi bodo lahko slišali udeleženci?
Na dan samostojnosti in enotnosti, v petek, 26. 12. ob 18. uri, bo na Prešernovem trgu v Ljubljani potekal shod harmonikarjev. Kot je povedal eden od pobudnikov, Silvo Mesojedec, je bil povod za organiziranje shoda njegov nedavni sprehod po Ljubljani. Zmotilo ga je, da je na več koncih slišal trubače, medtem ko o slovenski glasbi ni bilo ne duha ne sluha, je na novinarski konferenci dejal Mesojedec, ki ga javnost pozna kot predsednika Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike (RCI).
Isti večer na družbenem omrežju objavil pobudo za shod. "Vse Slovence in harmonikarje sem pozval, naj se 26. decembra, na praznik samostojnosti in enotnosti, zberejo v prestolnici in pokažejo podporo slovenski glasbi," je dodal.
Dejal je, da politike ne želi vpletati in da gre pri shodu izključno za podporo slovenski glasbi. Je pa na shod povabil vse politične stranke, poslance in predsednico države s sporočilom, naj se dogodka ne udeležijo kot politiki, ampak kot Slovenci in Slovenke, ki podpirajo slovensko glasbo.
Njegovi pobudi se je kmalu pridružil tudi Leopold Pungerčar, ki ga je povezovalka novinarske konference predstavila kot poznavalca slovenske tradicije. "Imamo velik slovenski praznik, na katerem se mora igrati slovenska pesem in slovenska glasba. Ko turisti v Ljubljani poslušajo neke druge nastopaške skupine, to sporočilo potem odnašajo v svoja okolja in kar naenkrat bi se lahko na drugem koncu sveta vzpostavila vrednota, da je to naša slovenska glasba," je pojasnil.
Prepričan je, da je Mesojedec izbral odličen datum, saj 26. decembra praznujemo lastno samostojnost. "In k lastni samostojnosti sodi tudi lastna slovenska pesem in beseda, glasba in sporočila, ki jih te pesmi imajo," je poudaril.
Katere pesmi bomo lahko slišali v petek?
Pungerčar je dejal še, da imamo v Sloveniji veliko narodnih, tradicionalnih, zimzelenih in avtorskih pesmi. "In če že, je gotovo ta dan lahko tradicionalni praznik slovenske glasbe in slovenske besede in tudi mesto in adventni čas sta temu primerna," je dejal.
Povedal je še, da je slovenski repertoar izjemno velik in da je težko izbrati le nekaj pesmi. Kljub temu po njegovem mnenju v petek ne bi smeli pozabiti na Avsenikovo Golico, ki je največkrat zaigrana instrumentalna skladba na svetu, na Lojzeta Slaka in njegove V dolini tihi, Tam, kjer murke cveto in Čebelar. "Šli bomo po področjih, dolenjska dežela, Štajerska, Primorska, Koroška … in v vsaki pokrajini bomo našli nekaj posebnega in se vsakega narečja dotaknili s pesmijo," je zagotovil.
Kot smo poročali, je ljubljanski župan Zoran Janković nedavno prepovedal vse spontane glasbene nastope v prestolnici, a kot pravita pobudnika, ne bo šlo za spontani glasbeni nastop, saj je shod tudi uradno prijavljen.
Prejšnji teden sicer tudi Janković na novinarski konferenci dejal, da za načrtovan shod ni vedel, a dodal, da ne vidi nobene težave v tem, da bi se harmonikarji napovedali in igrali.
Kot pravi Mesojedec, ima vsak ustavno pravico do shoda in da gre za shod v podporo slovenski glasbi. "Zadevo smo prijavili tudi četrtni skupnosti, kjer so se mi zahvalili za sporočilo. Skratka, nobenih težav ne vidim, da bi kdorkoli nasprotoval temu shodu," je dejal Mesojedec.

Želi si, da bi bilo v prestolnici več slovenske glasbe. Pungerčar je ob tem pripomnil, da je harmonika sicer tradicionalen slovenski instrument, a da so del slovenske glasbe tudi drugi instrumenti. "Vabljeni tudi kitaristi in vsi, ki tudi samo pojejo," je dejal.
Koliko ljudi pričakujejo?
Mesojedec je pojasnil, da sicer ni zbiral prijav, a da so se ljudje samoiniciativno organizirali tudi glede prevoza v prestolnico. "Verjamem, da bo lepo število harmonikarjev in ostalih glasbenikov," je ocenil.
"Očitno je v Slovencih premalo narodne zavesti in domoljubja, zato me pravzaprav veseli, da je ta pobuda spodbudila toliko ljudi, da se odzovejo in čutijo pripadnost," je dejal. Pungerčar pa je ocenil, da je morda čas, da v Sloveniji razmislimo o posebnem prazniku slovenske glasbe. "Morda združimo ravno dan samostojnosti z dnevom slovenske narodne zavesti in glasbe," je sklenil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje